Dogodki

Sobota, 1. oktobra 2022 ob 14. urii, Festivalna dvorana Ljubljana, Vilharjeva cesta 11, Ljubljana,01.10.2022

OTVORITEV MANIFESTACIJE »ROJSTNI DAN BOSNE – DNEVI BOSNE« IN RAZSTAVE »LISTINE BOSANSKIH VLADARJEV IN VLASTELINOV (1189-1461) «

Manifestacija Rojstni dan Bosne – Dnevi Bosne se pričenja z otvoritvijo razstave »Listine bosanskih vladarjev in vlastelinov (1189-1461)« ter nastopom mladih glasbenikov bosansko-hercegovskih korenin, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Ob tej priložnosti bomo dodelili enkratne štipendije nadarjenim študentom umetnosti.

Razstava avtorja dr. Enesa Dedića obsega skupno deset listin iz časa bosanskega plemstva in kraljevine, ki zajemajo obdobje skoraj treh stoletij. V okviru te razstave so predstavljene listine bosanskih banov, kraljev in najvidnejše gospode od časa bana Kulina do zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševića. Listine so bile napisane v cirilici in latinici, v staroslovanščini in latinščini. V tem kontekstu je še posebej specifična znamenita listina bana Kulina, ki je bila napisana v obeh jezikih in pisavah. V okviru te razstave so prikazane slike originalnih listin, z izjemo listine Kulina bana, ki je prikazana v starejšem prepisu. Vsaka od listin je predstavljena na način, da je prikazana slika listine, izpis vsebine listine in prevod besedila v bosanski jezik. Besedila teh listin govorijo o elementih bosanske državnosti, jeziku, pisavi, državni ureditvi, ozemlju, mejah, gospodarstvu, trgovini oziroma o najpomembnejših državnih interesih. Posebno pozornost vzbujajo listine, ki prikazujejo spremembe ozemeljskega obsega srednjeveške bosanske države. S pomočjo razstavljenih listin je mogoče slediti značilnostim bosanske pismenosti in staroslovanskega jezika, ki so ga takratni bosanski sosedje v 15. stoletju poznali kot bosanski jezik. Izbrane listine sledijo preoblikovanju bosanske države iz banovine v kraljevino, prav ena listina kralja Tvrtka I. pa ponuja odgovore na vrsto vprašanj o preoblikovanju Bosne v kraljevino. Skozi teh deset listin se izkristalizira cela paleta izrazov: od iskrenih izpovedi, preko hladne diplomacije do popolne neiskrenosti. Cilj razstave je približati glasove srednjeveških Bošnjakov v njihovi izvorni obliki. Transkripcija in prevod listin vsem zainteresiranim omogočata, da na podlagi listin bosanskih vladarjev in gospode podajo svojo sodbo o nekaterih dogodkih iz srednjeveške bosanske zgodovine.

Vljudno vabljeni.

Vstop je prost.

1. oktober 2022 ob 17.00, Festivalna dvorana Ljubljana, Vilharjeva cesta 11, Ljubljana,01.10.2022

OKROGLA MIZA Z BOSANSKIMA PISATELJEMA MILETOM STOJIĆEM IN AHMEDOM BURIĆEM V OKVIRU PRIREDITVE DNEVI BOSNE

Moderatorka: Adriana Kuči

Mile Stojić (1955) je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk in velja za enega najpomembnejših bosanskih in hrvaških pesnikov zadnjih štirih desetletij. Če bi morali podati definicijo za namene kratke in učinkovite predstavitve, bi ta glasila »erudit s talentom in dušo«.  Je pisatelj, ki po eni strani zaobjema usodo celega področja in ljudi v njem,  z vso njeno zgodovino. V tem smislu danes v našem jeziku skorajda ni pesnika, čigar delo je doseglo takšno raven udejanjanja in sprejetja. S časom bo njegovo delo pridobivalo težo in pomen ter bo služilo kot vodilo tistim, ki se bodo želeli ukvarjati z odtenki, bistvom in bojem jezika in literature.

O Ahmedu Buriću (1967) je nekdo nekoč zapisal: “eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na območju nekdanje Jugoslavije, znan po interpretacijah svojega kraja, pa tudi drugih mest”. Danes kolumnist Dnevnika, po vojni pa je zaslovel tudi kot pesnik. V vmesnem času je izdal roman in knjigo zgodb ter odprl glasbeno področje delovanja, zaradi česar je eden najživahnejših glasov današnje umetniške scene v Bosni in Hercegovini. Pisatelj različnih žanrov, raziskovalec različnih oblik, ki ne hodi po uhojenih poteh, ampak z radovednostjo skuša iskati nove poti in osvetljevati poti in pojave na drugačen način.

MONODRAMA »MAJKA NURU POČESTO RUŽI« HASIJE BORIĆ

Hasija Borić (1953) je bosansko-hercegovska igralka in režiserka. V Sarajevu je obiskovala gimnazijo in srednjo glasbeno šolo, po zaključku pa se v prvi generaciji vpisala na študij igre, režije in teatrologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Po končanem študiju odhaja v Split kjer dve sezoni deluje v Hrvaškem narodnem gledališču Split, zatem pa odhaja v Zagreb in se ponovno vrača v Sarajevo.

Leta 1992 odhaja na Dunaj kjer deluje v dunajskem Volkstheater-u, leta 2002 pa ustanovi “Putujući teatar” v okviru katerega je napisala, režirala in interpretirala monodramo »Majka Nuru počesto ruži« v kateri Hasija igra 22 likov z različnimi naglasi in dialekti s področja Bosne in Hercegovine in bivše Jugoslavije.

Hasija Borić je dobitnica mnogih nagrad, med njimi nagrade za najboljšo igralko Radija Sarajevo leta 1989, avstrijske nagrade »Karl Skraup« za celoten opus v sezoni 1997/1998 in nagrade »Mostarska liska« za najboljšo igralko za predstavo "Feral Tribune Cabaret" v režiji Tanje Miletić Oručević.

Igrala je tudi v filmih Grbavica, Tunel, Laf u srcu, Stanica običnih vozova, Povratak…

Vljudno vabljeni.

Vstop je prost.

Sobota, 1. oktobra 2022 ob 20. uri, Festivalna dvorana Ljubljana, Vilharjeva cesta 11, Ljubljana,01.10.2022

STAND-UP KOMEDIJA “Svi smo ZA” V SKLOPU MANIFESTACIJE DNEVI BOSNE

Stand-up komedija pod taktirko Denisa Avdića v kateri nas bodo do solz nasmejali Ranko Babić, Perica Jerković, Admir Baltić in Žan Papič.

Kaj o vsem pravi Denis Avdić?

“Dobra ura smeha in kusur z “našimi” domačimi komiki. Ranko Babić, Perica Jerković, Admir Baltić, Žan Papič in Denis Avdić.

Kot vidite, imamo vsi "normalna" imena, razen Žana. Vsi se strinjamo, da je nastop dobrodelen, ne moremo se pa zmen't ali se na bosanskem reče mineralna ali kisela voda. In tako pridemo do kupusa.

Al' je mineralni, al' je kiseli.

Če boste po nastopu mal' kiseli, zna bit, da ste tja prišli že mal' mineralni. 
Se vidimo 1. oktobra ob osmih.”

Vsi nastopajoči se so odpovedali honorarju .

Izkupiček prireditve je namenjen izvajanju aktivnosti Bosanskega akademskega društva v Sloveniji.

Predstava je razprodana.

Nedelje, 2. oktobra 2022 od 18.00 do 22.00, Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana,02.10.2022

PROJEKCIJE KRATKIH FILMOV REŽISERJEV BOSANSKO-HERCEGOVSKH KORENIN V SKLOPU MANIFESTACIJE »DNEVI BOSNE«

V sklopu manifestacije »Dnevi Bosne« bo v Slovenski kintoteki prikazanih 6 kratkih filmov avtorjev bosansko-hercegovskih korenin Slobodana Maksimovića, Miroslava Mandića, Amirja Muratovića ter Gorana Vojnovića.

Po projekcijah bo potekal razgovor z avtorji filmov.

Ob 18.00:

Rdeča kapica zardeva

Izvirni naslov: Crvenkapica se crveni / Režija: Ismar Mujezinović / Igra: Nana Milčinski / Glas: Ismar Mujezinović / Država: Slovenija / Leto: 2005 / Izvorni nosilec: digitalni format / Barva: barvni / Dolžina: 15'

Dialog slike, besede in performansa. Ista oseba na dveh vzporednih ekranih. Na desnem ekranu Rdeča kapica nastopa kot tabula rasa. Skozi dialog želi spoznati sebe in svojega partnerja, s katerim miselno in verbalno komunicira.

Zid

Film: Ismar Mujezinović / Igra: Mateja Bajda, Ismar Mujezinović / Leto: 2009 / Izvorni nosilec: digitalni format / Barva: barvni / Dolžina: 20'

Zid kot simbol zasebnosti med stanovanji je vlažen. To je razlog dialoške analize odnosa para, trpečega zaradi problemov, ki vsako zvezo spremljajo skozi življenje.

Druga generacija

Režija: Amir Muratović / Država: Slovenija / Leto: 2006 / Izvorni nosilec: DCP / Barva: barvni / Dolžina: 50'

“Sem Slovenec … pa nisem.” Rojeni so v Sloveniji, a odraščajo v trdni družinski skupnosti, ki je “od dol”. Njihovi starši – morda že stari starši – so se ustavili tu “samo za nekaj mesecev”. Iskali so službe in udobnejše življenje. Prav ta začasnost – občutek, da se bodo vrnili v kraje nekoč skupne države Jugoslavije, da se bodo preselili v hiše, ki jih tam gradijo – je njihove domove spremenila v majhne enklave, v katerih se ohranja drugačna kultura in govori drug jezik. Zdi se, da niso del te skupnosti. Nekateri predeli Ljubljane so postali geto, kjer je slovenski jezik v manjšini. To je vzporeden svet.

Ob 20:00:

Fontana

Režija: Goran Vojnović / Država: Slovenija / Leto: 2017 / Izvorni nosilec: DCP / Format slike: 1.85 / Barva: barvni / Dolžina: 15'

V zakoten lokal, kjer stalni gostje in natakarji čakajo konec še enega dolgega dne, nepričakovano vstopita čudno oblečena tujca. Kmalu se izkaže, da prihajata iz Pariza in da ju zanima stranišče lokala: del stranišča naj bi namreč sodil med najpomembnejše stvaritve svetovne umetnosti. Mineva 100 let, odkar je Marcel Duchamp razstavil svoje znamenito delo Fountain, v osnovi nič drugega kot pisoar. Original velja za izgubljenega, replike pa so bile predmet mnogih afer, saj so na razstavah po svetovnih muzejih številni obiskovalci poskušali in tudi uspevali urinirati vanje ter jim nasilno vračati osnovni namen. Duchampovo delo Fountain je spremenilo svet umetnosti – a kje je original? In če ga je nekdo vrnil nazaj v stranišče, je še umetniško delo?

Nevidna roka Adama Smitha

Režija: Slobodan Maksimović / Država: Slovenija / Leto: 2017 / Izvorni nosilec: DCP / Format slike: 2.35 / Barva: barvni / Dolžina: 15'

Nekje v Evropi Grk dolguje Francozu, ki dolguje Slovenki, ona pa Italijanu, ki denar dolguje Grku. Nemka, ki ne dolguje nikomur, si želi le miren spanec. Britanec išče izhod. Film je posnet v enem kadru, z ekipo in igralci, ki prihajajo iz več kot 10 držav. Vsi govorijo v svojem jeziku in vsi se razumejo.

Stopnice

Režija: Miroslav Mandić / Država: Slovenija / Leto: 2015 / Izvorni nosilec: DCP / Format slike: 2.35 / Barva: barvni / Dolžina: 17'

Kot priseljenec med vojno v 90. letih sem se spominjal krajev svojega otroštva v Sarajevu, posebej stopnišča, kjer smo si kot otroci izmenjevali stripe. Pod pritiskom nemogoče izmenjave je stopnišče v mojih sanjah postalo veliko kot piramide. Po vojni sem obiskal ulico svojega otroštva. Nisem prepoznal stopnišča, ali bolje, nisem mogel verjeti, da se je »piramida« skrčila na tri majhne stopnice.

Vljudno vabljeni.

Vstop je prost.

Ponedeljek, 3. oktobra 2022 ob 19. uri, Galerija Visconti Fine Art, Mestni trg 18, Ljubljana,03.10.2022

ODPRTJE RAZSTAVE BOSANSKO-HERCEGOVSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV

Otvoritevrazstave znanih bosansko-hercegovskih likovnih umetnikov, ki živijo in delajo v Sloveniji. Na likovni razstavi bodo svoja dela predstavili Amela Hadžimejlić, Mirsad Begić, Petar Beus, Jakov Brdar, Admir Ganić, Narcis Kantardžić, Ismar Mujezinović in Emira Turnadžić.

Ob tej priložnosti bomo zaslužnim posameznikom, ki prispevajo k razvoju odnosov med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, podelili zahvale, priznanja in častno članstvo v Bosanskem akademskem društvu v Sloveniji.

Razstava bo na ogled do 10. 10. 2022.

Vstop je prost.

26.5.2022, ob 20.00, Vodnikova domačija, Ljubljana,26.05.2022

Ime mi je Sarajevo – predstavitev - pogovor ob izidu knjige Adriane Kuči

O knjigi se bo z avtorico Adriano Kuči pogovarjal Muanis Sinanović. Adriana Kuči se je rodila v Sarajevu, 13. novembra 1975. Od otroštva se ukvarja z novinarstvom in vsemi drugimi oblikami pisanja. Leta 2015 je objavila Enciklopedijo slovenskih košarkaških reprezentantov, zbirko devetdesetih intervjujev v slovenskem jeziku, leta 2017 pa svoj prvi roman I prljavo I plavo na bosanskem jeziku. Roman Ime mi je Sarajevo je napisan v slovenščini. 

19.4.2022, Atrij Mestne hiše Ljubljana ob 18.00,19.04.2022

Iz globin vodnjaka – razstava slikarja Admirja Ganića

Iz globin vodnjaka avtorja Admirja Ganića. Dela v Sarajevu rojenega in večkrat nagrajenega umetnika bodo na ogled do 24. maja. »Obstaja sijajna tradicija avtorjev ljubljanske grafične šole, ki so prihajali iz Bosne in v šestdesetih letih soustvarjali ta svetovno prepoznavni fenomen. Študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost jih je oblikoval, oni pa so s tehnično bravuroznostjo in prizori, ki jih je zaznamovala njihova posebna kulturna izkušnja, bogatili grafiko,« so zapisali organizatorji.